Ob spremljanju inovativnih idej in produktov, ki jih tako tuji kot slovenski podjetniki predstavljajo svetu, je enostavno pomisliti, da je razvoj ideje nekaj povsem preprostega, a dejstvo je, da od prvega »klika« oziroma zamisli do samega realnega produkta oziroma storitve poteka dolga pot. Razvoj ideje zahteva obilo znanja, načrtovanja, raziskav, premišljenosti in predvsem trdega dela. Mnenje, da lahko z dobro idejo hitro prodremo in vanjo ne rabimo vložiti veliko truda, je še kako napačno.
Razvoj ideje terja, da svojo zamisel temeljito premislimo in si jo ogledamo z vseh zornih kotov. Najprej je treba ugotoviti, ali je dejansko primerna in zrela za trg – ali bo razvoj ideje nazadnje dejansko prinesel nekaj novega, po čemer bo veliko povpraševanja in bo tako prinašalo prodajo, ali ne. Razvoj ideje torej v prvi vrsti terja temeljito raziskavo trga.
Raziskave trga se lahko lotimo na več načinov, odvisno od tega, kakšen produkt ali storitev smo si zamislili. Na tem nivoju je razvoj ideje najlažji, kadar gre za lokalno delovanje oziroma za izdelke in storitve, ki v enaki ali podobni obliki na trgu že obstajajo, vendar se nam zdi, da je dovolj prostora za še enega, novega ponudnika.
Precej več pa je dela, kadar se odločimo za nekaj, kar predstavlja popolno novost na posameznem trgu. Takrat se ne moremo zanašati niti na lokalni »feedback« niti na podatke drugih podjetij, ki se že ukvarjajo s podobnim poslom, temveč je že za razvoj ideje potreben finančni vložek in najem strokovnjakov.
To nas pripelje do drugega pomembnega faktorja za razvoj ideje, torej do financ. Velika, že uveljavljena podjetja, imajo na voljo tako lastna sredstva za razvoj kot tudi lastne strokovnjake, pri začetnikih in manjših podjetjih pa financiranje običajno predstavlja veliko oviro. Potrebno je poiskati vlagatelje, kar pomeni, da je treba v sam razvoj ideje pred tem vložiti toliko, da lahko poskrbimo za njeno dobro predstavitev, ki bo pritegnila partnerje. Prav zaradi tega je razvoj ideje pogosto precej dolgotrajen proces.
Če potegnemo črto, hitro ugotovimo, da je med podjetnimi posamezniki zagotovo precej več idej, ki so dobre, kot idej, ki so uresničljive. Naj bo zamisel še tako dobra, je nazadnje dejansko vse odvisno od denarja. A to seveda še ne pomeni, da je potrebno obupati.
Marsikateri velik posel je nastal iz zanimive ideje, ki je ni bilo možno uresničiti čez noč in v obsegu, kakršnega si je njen avtor predstavljal. Razvoj ideje moramo namreč pogosto razdeliti v stopnje, ki nam omogočijo, da začnemo »na malo«, z neke vrste »butičnim« poslom, nato pa ga skozi poslovanje širimo in vse bolj stremimo k uresničitvi svojega velikega cilja.